Pomlad 2009 v zatrepu doline Kamniške Bistrice: Letos sta svoje ime povsem opravičila Veliki in Mali hudi graben.
Snežni plaz, ki je pridrvel po Mihovi grapi, se je ustavil ~ 100m nad spodnjo postajo tovorne žičnice.
Še sto metrov višje, na desni strani, so pozimi 2004 psi nakazali prvega od dveh zasutih Zagrebčanov, ki jih je snežna gmota takrat prinesla po Kokrski dolini.
Takrat, ko se spusti z Jurjevca puhasti plaz, je v dolini drevje v veliki nevarnosti. To se je pripetilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tokrat pa trava , ki jo je južna lavina pobrala s seboj, dodobra prekriva snežne ostanke.
Veliki hudi graben je pribrzel do kolovoza.
Mali hud graben se je skušal združiti z Velikim. Na ovinku je lepo zapeljal po grabnu, pa vendar mu je nekaj malega zmanjkalo. Zato pa je bil toliko bolj temeljit nad skalo s spominsko ploščo, kjer je dodobra pobral še rastje, veje, drevesa in prst.
Pod trato sta se snežna plazova združila in prav na široko razlila. Lovsko stojišče na preži, pa kot po čudežu, oziroma dobro postavljeno, kljubuje snežni nadlogi.
Plaz, ki potegne po Kotliški grapi, se je združil s plazom, ki prileti po grapi ob Bosovi smeri, poimenovani Smer stricev. Skupaj sta se zaustavila v hudourniku, tik nad krožno potjo. Z Malega grebna pa se kamniti plaz povečuje in povečuje.
O Bobnarju in o škodi, ki jo je povzročil, smo letos tako ali tako povedali že preveč. Morda le to, da snežni stožec sega do poti, ki vodi na Jermanco.
Rdeč plaz, komaj viden za Bobnarjevim stožcem, je letos obtičal nad staro potjo in se po grabnu ni tako raztegnil kot lanskoletni.
Boris Štupar
Življenje je približno v enaki meri odkritje samega sebe in iznajdba samega sebe. Delno odkrivamo - v določenem času in precejšnji temi-, kdo smo. Delno pa se prek poskusov in delanja napak odločamo, da bomo, kar smo; podelimo si svojo lastno identiteto. V mobilnih in svobodnih družbah, kakršna je naša, ki imajo dostop do skoraj neskončnega števila izkušenj, knjig in misli, ni tako lahko živeti življenje premočrtne logike, kot je bilo to nekdaj. Pojavijo se izkušnje, ki izničijo prejšnje gotovosti. Nova spoznanja in nove paradigme omogočajo prebiti se skozi prej vzpostavljena obzorja, včasih iz višin (ali globin), ki postavijo na glavo naše videnje celotne pokrajine.*