Večer, Okolje - Katarina Trstenjak: Izteka se leto biotske raznovrstnosti, prihaja leto, posvečeno gozdovom. Slovenski gozd je v dobri kondiciji.
V soboto se je izteklo mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Tudi pri nas so na biotsko pestrost opominjali različni dogodki. "V Sloveniji se je zvrstil bogat niz dogodkov, saj smo imeli 380 predavanj, ekskurzij, delavnic, konferenc in posvetov o živi naravi," pravi Breda Ogorelec z ministrstva za okolje in prostor, večino dogodkov pa so pripravile nevladne organizacije. S sloganom Biotska raznovrstnost je življenje. Naše življenje. so Združeni narodi za mednarodno leto biotske raznovrstnosti v Londonu prejeli prvo nagrado za najboljšo svetovno zeleno kampanjo letošnjega leta. Združeni narodi bodo desetletje 2011-2020 predvidoma razglasili za desetletje biotske raznovrstnosti.
V dveh mesecih za dve Sloveniji
Če je bilo iztekajoče se leto v znamenju različnih vrst živali in rastlin ter njihove vloge v okolju, bo leto 2011 povsem v znamenju dreves in gozdov, saj bo leto, ki je pred nami, v celoti posvečeno gozdovom. Ti pokrivajo tretjino kopnega na Zemlji in so v tesnem stiku z biotsko raznovrstnostjo. So dom velikemu številu ogroženih vrst. V tropskih gozdovih, ki pokrivajo le šest odstotkov kopnega, živi po ocenah več kot polovica vseh živalskih vrst. Žalostna vest je, da se vsako leto površina gozdov zmanjša za 13 milijonov hektarjev, kar v praksi pomeni, da vsaka dva meseca izgineta dve Sloveniji. Je pa njihova površina na naših tleh veliko večja od evropskega povprečja, saj gozdovi pri nas pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega ozemlja. V Evropski uniji (EU) je 42 odstotkov gozdov, ki so eden najpomembnejših obnovljivih naravnih virov. Njihova površina v EU raste, v obdobju zadnjih treh let se je povečala za tri odstotke. Pomembno pri evropskih gozdovih je, da pokrivajo več kot polovico območij Nature 2000. V naših gozdovih je kar 11 habitatnih tipov, ki ustrezajo kriterijem za Naturo. Kar 68 odstotkov območij Nature 2000 pri nas pokrivajo gozdovi, ki so hkrati tudi dom velikih zveri; medveda, volka in risa, ki v Evropi veljajo za ogrožene. Naše okolje jim ustreza, saj so se na naših tleh ohranili kompleksi strnjenih gozdov, ki so nujni za njihovo preživetje. Skoraj tretjina od skupaj 201 slovenske Natura 2000 vrste je povezana z gozdom. Še zlasti je njihov prostor pomemben za dvoživke in hrošče, kar 80 odstotkov slednjih je vezanih na gozdove. Nudijo pa zavetje tudi ogroženim pticam, kot so sova kozača, srednji detel, ki ga najdemo v hrastu Krakovskega gozda, mali klinkač. K bogastvu naših gozdov prispeva veliko tudi njihova lega, so na prehodu štirih biogeografskih regij, in sonaravno gospodarjenje z njimi. Kar sedemdeset odstotkov gozdov tvorijo domače, rastišču primerne drevesne vrste, ali pa je njihova sestava podobna naravni.
Drugi v Evropi
Evropska unija je pred dvema letoma prvič sistematično ocenjevala ohranjenost najbolj ranljivih habitatov in vrst. Ocena Zavoda RS za varstvo narave je pokazala, da je pri nas stanje ugodno kar za tri četrtine gozdnih habitatnih tipov. Enaka ocena v Evropski uniji dosega le dobrih 20 odstotkov, torej se je Slovenija ponovno odrezala bolje od povprečja. S tako oceno zasedamo drugo mesto. Na Finskem in Švedskem, ki sta poznani po visoki stopnji gozdnatosti, ugotavljajo, da je stanje ugodno za manj kot četrtino njihovih gozdnih habitatnih tipov. Veliko slabše je stanje tudi v naših sosedah, v Italiji je dobro ohranjenih le 60 odstotkov gozdov, v Avstriji je ta številka manj kot 10, na Madžarskem je stanje vseh gozdnih habitatnih tipov slabo. Gozdovi v Sloveniji so zavarovani z različnimi ukrepi. Za nekatere vrste je pomembno, da ohranjamo gozdne jase, za druge, da ne odstranjujemo lesa nekaterih odmrlih dreves, pomembno je tudi izogibanje množičnemu obiskovanju nekaterih predelov. Po podatkih Agencije RS za okolje naj bi bile ključne grožnje našim gozdovom krčenje gozdov, onesnaževanje zraka, ujme, bolezni, nedovoljeni posegi v prostor, rastlinojeda divjad, čezmerno sekanje, prometnice, neurejena paša ...
Za gozdove tudi v Cancunu
Na področju gozdov je bil dosežen tudi napredek na podnebnih pogajanjih v mehiškem Cacunu. Zagovorniki mehanizma REDD (ta je namenjen varovanju tropskih gozdov in biodiverzitete) pravijo, da bo pomagal zmanjšati klimatske spremembe. Namen programa je, da se gozdovi ohranjajo in se tako zmanjšujejo izpusti toplogrednih plinov. Deforestacija prispeva okrog 20 odstotkov svetovnih emisij, podobno kot promet. Zato bo tak dogovor po mnenju njegovih zagovornikov lahko veliko prispeval k zmanjševanju izpustov. REDD+ deluje po sistemu kompenzacije. Razvite države z večjimi emisijami lahko plačajo za varovanje gozdov v državah v razvoju, ponavadi gre za tropske države, kar se šteje v njihov splošni ogljični odtis. Bolivija je bila v Cancunu edina država, ki se je je borila proti, ker ta dogovor po njihovem mnenju postavi drevesom tržno ceno. Nekatere organizacije opozarjajo, da so s tem dogovorom kršene pravice domorodcev. Težava pa je tudi pri financiranju programa, saj ni dolgoročnega plana, iz česa se bo program financiral, prav tako ni izračuna, koliko bo stal.
Katarina Trstenjak