Slovenske novice: Ponekod v gorah še vedno sneg, zato ne pozabite na zimsko opremo
K pripravi na turo seveda sodi tudi spremljanje vremenske napovedi in opazovanje vremenskih razmer med turo, poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Prav tako pa je treba prisluhniti sebi oziroma svojemu razpoloženju, ko se odpravljamo na pot.
Zimska oprema tudi poleti
Kljub poletnim temperaturam pa planinci in pohodniki ne smejo pozabiti, da na višinah lahko naletijo tudi na sneg. Posebno previdnost zahtevajo vstopi v stene, saj so tam še povsod snežišča, zato moramo imeti za takšne poti tudi zimsko opremo, dereze in cepin. »Pohodne palice ne smejo in ne morejo zamenjati cepina,« poudarja Peršolja. »Sneg je zbit in trd, zato je bilo v zadnjih dneh že več primerov zdrsov s snežišč. Če nimamo opreme ali pa je nismo vešči, raje počakajmo do konca julija ali začetka avgusta in pojdimo v hribe tedaj,« svetuje Peršolja.
Pred odhodom preverite, kakšno bo vreme
Nevihti se najlažje izognemo, če spremljamo vremensko napoved in se ob slabi napovedi v gore enostavno ne odpravimo. Na poti pa stalno spremljajmo razvoj vremena. Bodimo pozorni, če se na nebu pojavijo nevihtni oblaki – gre za visoke oblake podkvaste oblike, ki se imenujejo kumulonimbusi, opozarja Peršolja in se ne strinja s tezo, da se vreme v gorah spreminja hitro. Če se takšni oblaki pojavijo, se je najboljše spustiti na gozdno mejo in v zavetju počakati na izboljšanje vremena ali pa se zateči v najbližjo planinsko kočo oziroma zatočišče.
Nevihta: umaknite se z izpostavljenih grebenov
Če nas nevihta ujame na izpostavljenem kraju, na primer na kakem grebenu, pa se skušajmo kar najhitreje umakniti z njega. Obenem se izogibajmo kovinskih napredoval, vendar hkrati pazimo, da s tem kako drugače ne ogrozimo svojega življenja.
Ko se vračate, izberite lažjo pot
Prav tako podpredsednik PZS svetuje, da za vrnitev z gore izberemo lažjo pot od tiste, po kateri smo prispeli na vrh. »Imejmo pred očmi, da se velika večina nesreč v slovenskih gorah dogodi med dvanajsto in drugo ali tretjo uro, ob sestopu, nekje na višini gozdne meje,« poudarja Peršolja in pojasnjuje, da so planinci takrat že precej utrujeni.
Ne pozabite na mobilnik, vpišite se v planinsko knjigo
Na koga se torej obrniti, če pride v gorah do nesreče? Najhitrejša pot je prek interventne telefonske številke 112, kamor sporočimo, kaj se je zgodilo in kje ter kdo je ponesrečen. Prav tako je dobro sporočiti, na kakšnem terenu smo, da bodo reševalci vedeli, ali je dostop s helikopterjem mogoč. Resda je pomembno, kje se nahajamo, saj signala z mobilcem ne moremo uloviti vseopvsod. Da pa bi baterija na mobilnem telefonu delovala čim dlje in predvsem v neugodnih primerih, naj bo med potjo ugasnjen, planinec pa naj ga uporabi le v nujnih primerih, pravi Peršolja.
Medtem ko čakamo na reševalce, se skušajmo zavarovati sami. Pomembno je doma že pred odhodom povedati, kam v gore se odpravljamo, med turo pa ne spreminjati smeri. Priporočljivo je tudi, da se vpišemo v planinsko knjigo, saj lahko vpis v primeru iskanja zelo olajša delo reševalcem.
T. L./STA
V gorah, prvič: nahrbtnik naj ne postane »naritnik« 11.07.2011
Varno v planine: Dobra priprava na turo
Staro gorniško pravilo pravi, da je dobra priprava na turo že več kot polovica opravljene poti, poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Zato se je treba na vsako pot v gore ustrezno pripraviti, k čemur sodi ustrezna izbira cilja glede zahtevnosti poti in časa, ki je na voljo. Cilju je treba prilagoditi tudi izbor opreme.
Nahrbtnik naj ne postane »naritnik«
Vremenske razmere, zlasti temperature, v gorah so bistveno drugačne kot v dolini, zato je treba imeti s seboj vso hribovsko opremo: dolge hlače, topel pulover, kapo in rokavice, ustrezno obutev – visoke gojzarje z narebričenim podplatom – ter nahrbtnik z ustrezno vsebino. Kot poudarja Peršolja, je nahrbtnik treba prilagoditi velikosti telesa, da ne postane »naritnik«.
Ne naložite si preveč hrane in pijače
Nikar ne pretiravajte s hrano in pijačo, saj so skoraj povsod v slovenskih hribih planinske koče, kjer se da okrepčati. Nahrbtnik naj nosijo tudi otroci, da se nanj navadijo, vendar naj teža nahrbtnika ne presega desetine njihove telesne teže.
Tudi v gore z osebnim dokumentom
Prav tako ne pozabite na osebne dokumente. Če se gornik odpravi na zelo zahtevno pot z varovali in žičnimi vrvmi, je treba opremi dodati še čelado, samovarovalni komplet in plezalni pas. Ko se odpravlja na brezpotje, pa naj se opremi še s kompasom in z zemljevidom.