CIPRA in MWS sta ga poslala 12. avgusta 2009 s pozivom za reševanje Dvojnega jezera v Dolini triglavskih jezer.
Spoštovani gospod minister za okolje, Karl Erjavec!
V ponedeljek, 3. avgusta, so v javnost prišle slike z algami zaraščenega Dvojnega jezera, ki leži pod Kočo pri Triglavskih jezerih, v osrčju Triglavskega narodnega parka. Prekomerno zaraščanje jezera in gnitje alg potem, ko gladina jezera v poletnih mesecih upade, povzročata velik smrad in nikakor nista običajen naravni pojav v našem edinem narodnem parku. Ne pozabimo, da je bila dolina Triglavskih jezer prvo zavarovano območje v slovenskih gorah in šele kasneje se je zavarovano območje razširilo na večji del Julijskih Alp. Že tedaj, davnega leta 1924, so Slovenci znali ceniti to edinstveno pokrajino v kraljestvu Zlatoroga. Kako pa s tem bogastvom ravnamo danes? Mar ga bomo uničili za prgišče evrov, ki jih z gostinsko oskrbo skuša zaslužiti planinsko društvo?
Zgodba o prekomernem onesnaževanju zlasti Dvojnega jezera, ki leži takoj pod Kočo pri Triglavskih jezerih, je poznavalcem gorskega sveta znana že dalj časa, tudi pristojne službe ta pojav poznajo že več let. A zgodilo se ni nič, le voda je vsako leto bolj onesnažena. Vzrok močnemu onesnaževanju so napake v ravnanju z jezerom in njegovo neposredno okolico v preteklosti. Gre za nespameten vnos rib pred leti in za dejavnosti v koči, ki jo upravlja planinsko društvo Ljubljana Matica. Ne smemo pozabiti, da gre za gorsko jezero, ki je izjemno občutljiv in omejen ekosistem, kjer se vsako najmanjše onesnaženje s hranili pokaže kot prekomeren vnos, na katerega se jezero odzove s hitrim razraščanjem alg. Hkrati pa gre za pokrajino izjemne doživljajske pestrosti, ki jo lepote uvrščajo med najlepše v celotnih Alpah. Za Slovence pa ima ta dolina tudi izjemen simbolni pomen. Le malo katera knjiga o Sloveniji ne vsebuje motiva iz doline Triglavskih jezer. Bo njihova lepota razlog njihove pogube?
Upravljavec koče se vede, kakor da ni na izjemno občutljivem in ranljivem gorskem območju, ki ima hkrati tudi podobo raja. Kakor, da velik obisk te koče ni posledica izjemne narave, ki je nihče nima pravice onesnaževati do te mere, kot smo ji priča v tem poletju. Priče smo še večjim absurdom, ko upravljavec že več let poskuša pridobiti soglasja za napeljavo električne energije v dolino Triglavskih jezer. Seveda bo z elektrifikacijo podan osnovni pogoj nadaljnjemu širjenju gostinstva in s tem onesnaževanja v dolini Triglavskih jezer. Dejavnosti koče je po našem mnenju potrebno omejiti, izpuste onesnažene vode pa ustrezno zmanjšati.
Pogoje mora zagotoviti upravljavec, seveda lahko tudi s pomočjo drugih posameznikov, društev, organizacij in ustanov. Izvirni greh pa je ta, da gorske koče danes niso več zavetišča za pastirje, skromne planince, alpiniste in ostale obiskovalce gora, pač pa postajajo vse bolj razkošni gorski hoteli z udobjem, skoraj enakim tistemu v dolini in z vnosi odpadnih snovi v okolico, ki jih gorski svet nikakor ne prenese. Nedopustno je, da koča v tako izjemnem okolju namesto doživetij in interpretacije narave ustvarja dobiček z gostinsko dejavnostjo, ki je enaka vsem ostalim kočam v naših gorah, katerih večina se nahaja v povsem drugačnem okolju, z manjšo okoljsko občutljivostjo kot je dolina Triglavskih jezer.
Zato predlagamo:
- Da s v koči pri Triglavskih jezerih opravi inšpekcijski nadzor ravnanja odplakami in preuči, ali so vse dejavnosti v skladu z zakonodajo;
- Da se še letos uvede standard ekoloških planinskih koč in določi tiste koče, ki morajo nujno preiti na ta standard zaradi svoje lege. Prva med njimi je gotovo koča pri Triglavskih jezerih. K snovanju teh standardov se vključi najširši krog strokovnjakov in nevladnih organizacij;
- Da se dolino Triglavskih jezer razglasi za ekološko še posebno pomembno območje (čeprav je že v osrednjem območju TNP, očitno to ni dovolj), o tem je z ustreznimi komunikacijskimi sredstvi potrebno ustrezno opozarjati obiskovalce tega območja in vse ponudnike turističnih storitev. Na tem območju mora dominantno vlogo dobiti varstvo narave in njena interpretacija obiskovalcem, ne pa prodaja klasičnih dobrin iz planinskih koč, ter zagotavljanje dobička planinskim društvom;
- Da se upravljavec zaveže, da bo kočo pri Triglavskih jezerih v enem letu preuredil v ekološko kočo in v njej tudi v prihodnosti izvajal le najnujnejše dejavnosti za oskrbo gostov, precej več energije kot doslej pa preusmeril v interpretacijo narave v dolini Triglavskih jezer.
- Da se zagotovi sanacija Dvojnega jezera, pri čemer imamo v mislih popoln odlov rib v tem jezeru, hkrati pa se enako naredi tudi v ostalih slovenskih gorski jezerih, kjer so ljudje v preteklosti naselili ribe. Taki projekti so popolnoma izvedljivi in okoljsko sprejemljivi, saj gre za odpravljanje starih napak, k njihovi izvedbi pa se povabi vse strokovnjake s tega področja (biologi, TNP, …).
- Da se z novim zakonom o TNP predpiše obvezne upravljavske načrte za vse nastanitvene turistične objekte v narodnem parku, ki morajo vsebovati načrt upravljanja z obiskom, načrt oskrbe, ravnanja z odpadki in tudi načrt interpretacije naravne in kulturne dediščine okolice objekta – te upravljavske načrte posameznih objektov pa je obvezno prilagoditi Načrtu upravljanja narodnega parka.
- Da se zagotovi sklad za pomoč tistim kočam, ki morajo preiti na poslovanje na ekološki način in da se zagotovi učinkovit nadzor nad upoštevanjem zmanjšanja vnosov teh koč v gorsko naravo.
Spoštovani gospod minister, zelo dobro poznamo formalno pot obveščanja in ukrepanja ob takih primerih. O tem problemu je že opozarjal dr. Brancelj leta 1999, dr. Kunaver marca 2008, na to smo opozorili Inštitut za vode septembra 2008. Fotografije Staneta Klemenca v avgustu 2009 so spodbudile zanimanje novinarjev, a do sedaj se kljub opozarjanju ni zgodilo nič. Jezero pa umira. Prosimo Vas, da se v imenu varovanja edinstvenih lepot Slovenije osebno zavzamete za reševanje tega perečega (žal tudi smrdečega) problema. Tu ne gre za prevlado interesov nekoga nad interesi drugega, tu gre za preprosto dejstvo, da nihče nima pravice uničiti milijone let nastajajočega naravnega bogastva za ceno dobičkonosne kratkovidnosti organizacije, ki upravlja kočo na obali Dvojnega jezera. Ne dovolite, da v času, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji, odmre eno najlepših jezer v Sloveniji in v celotnih Alpah.
Ta pojav je opomin narave vsem, ki mislijo, da bomo ohranili naš edini narodni park z novimi pozidavami zaradi športnih in drugih objektov, umetnih namakalnih sistemov zasneževanja, neusmiljenim sekanjem gozdov, graditvijo cest in spodbujanjem neobrzdane potrošnje tamkajšnjih naravnih virov in odmetavanja odpadkov. Ko naravovarstveniki vidimo predlog novega zakona o TNP, opozarjamo, da bo taka nespametna raba tega edinstvenega prostora ne samo dopuščena - ampak celo „razvojno“ spodbujana. A narava je že zdaj pokazala, da se ne pusti goljufati!
Spoštovani gospod minister, več let napačnih odločitev je Dvojno jezero pripeljalo na rob propada. Ne dovolite, da ta gorski biser dokončno umre!
Matej Ogrin,
predsednik CIPRA Slovenija |
|
Matjaž Jeran,
generalni sekretar MWS |
V vednost:
Predsednik vlade Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije
Republiški inšpektor za okolje
JZ Triglavski narodni park