Večer, V žarišču - Laura Straser: Cilj organizatorjev je povezati 250.000 prostovoljcev, ki naj bi na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno 120-litrsko vrečo odpadkov.
Potem ko so Ekologi brez meja pred slabima dvema letoma ob pomoči številnih prostovoljcev uspešno izpeljali organizacijo vseslovenskega okoljskega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu, so zdaj tik pred novim, še večjim izzivom. Na lov za različnimi odpadki, razpršenimi po divjih odlagališčih, pohodniških poteh, v stanovanjskih okoliših ter v bližini šol in vrtcev, se bodo tako ponovno skupaj s številnimi podporniki odpravili v soboto, 24. marca.
Tokratna čistilna akcija bo izvedena podobno kot prva, poseben pomen pa ima predvsem zato, ker je del globalne akcije, poimenovane Očistimo svet 2012, katere cilj je odstraniti na milijone ton smeti in pomagati ustvariti svetovni register divjih odlagališč. Projekt bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij, ki se bodo po državah zvrstile od 24. marca do 25. septembra. "Potem ko je akcijo izvedla Estonija in še 16 drugih držav, je nastalo gibanje. In danes se je temu svetovnemu gibanju pridružilo že 84 držav. Cilj je povezati 100 držav, 300 milijonov prostovoljcev, tako da bo to največja prostovoljska akcija v zgodovini človeštva. Vsak dan se pridružujejo nove države. Že dobršen del sveta ima organizacijsko ekipo. Mislim, da je to tudi na simbolni ravni nekaj zelo velikega in moramo biti zraven," je včeraj na predstavitvi projekta dejala ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos in dodala, da globalni projekt poteka po modelu, da se države same ne morejo spopadati s problematiko divjih odlagališč. "To se je pokazalo tudi v Sloveniji. Dejansko 50 inšpektorjev, koliko jih imamo, ne more nadzirati dveh milijonov ljudi, zato je cilj, da vsak prevzame odgovornost za okolje, v katerem živi," pravi Matosova.
Da bo tokratna akcija uspešna, je prepričan tudi Nara Petrovič, pobudnik akcije za leto 2010 in aktivni član projektne skupine Očistimo svet 2012, ki drži povezave med Slovenijo in bazo v Estoniji: "Veliko več časa je bilo namenjenega za koordinacijo. S tega stališča so stvari, ki smo jih prej krpali na hitro, že pripravljene. To je eden od dejavnikov, drugi pa je vpliv globalne akcije, ki bo pritegnila tudi večjo mednarodno medijsko pozornost. Ta pritisk iz vsega sveta bo zagotovo pomagal pri akciji, da bodo ljudje rekli: Aha, del tega želimo biti."
Še vedno brez sistemskih rešitev
V tokratno čistilno akcijo želijo slovenski organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev, ki naj bi po njihovih pričakovanjih na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. Eden od ciljev je tudi, da bi projekt prispeval k večji ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki. In kakšni učinki so bili vidni po prvi akciji? Matosova poudarja, da so nekatere občine ostale čiste, druge ne: "Ogromno sistemskih sprememb bo še treba, da bodo tudi ostale občine dejansko trajno očiščene. Prav letošnja akcija bo pomembna, ker bomo lahko skupaj pritisnili na odločevalce, da v zakonu o varstvu okolja, ki se sprejema letos, spremenijo nekatere člene, ki močno vplivajo na to področje, odlaganje na divja odlagališča pa še vedno ni sistemsko urejeno."
Da je projekt organiziran že v več kot sto občinah, pa je potrdila vodja lokalne organizacije pri projektu Urša Zgojznik. "Veseli nas, da po akciji leta 2010 delovanje aktivistov ni zamrlo. Ugotavljamo, da je več občin po akciji leta 2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju varstva okolja in da so se razmere na področju divjega odlaganja in ravnanja z odpadki vsaj delno spremenile." V primerjavi s pripravami na akcijo leta 2010 tokratne priprave na ravni občin, tako Zgojznikova, potekajo bolj gladko, saj občine in prostovoljci vedo, za kaj gre in kaj to zanje pomeni.
Register uporaben tudi za inšpektorje
Ključno orodje za izvedbo akcije je register divjih odlagališč, ki je rezultat prvega projekta. "Dejansko se je pokazalo, da je bil to pravi cilj, register je uporaben. To vemo, ker ga uporabljajo državna inšpekcija in tudi občinski inšpektorati. Lani je več kot 90 odstotkov vsega dela državne inšpekcije temeljilo na našem registru," je pojasnil vodja skupine za popis Očistimo Slovenijo 2012 Janez Matos.
Iz novega registra lahko inšpektorji črpajo denimo podatke, pod katero občino odlagališče spada, dodana je tudi številka parcele, posamezno odlagališče je tudi ocenjeno glede na nevarnost. Tako določijo vrstni red odlagališča in inšpektorjem namignejo, pri katerih odlagališčih je treba najprej ukrepati. Kot opozarja Matoz, pa je pri nas navkljub temu registru velik problem še vedno delovanje inšpektoratov, predvsem državnega inšpektorata, ki se svojega dela kratko malo ne loteva tako, kot bi bilo treba: "Verjetno jih je premalo, imajo zvezane roke zaradi zakonodaje. Ampak letos smo spraševali, kaj delajo, in izkazalo se je, da delajo premalo. Tudi naboj te akcije bi rad izkoristil za to, da se pritisne nanje in da povedo, kje in zakaj je problem, in da končno najdemo rešitve."
Laura Štraser